Fiktivnim prijavam prebivališč se bliža konec

Hiša v Šentilju, kjer je bilo prijavljenih kar 545 tujcev. Teh zgodb bo zdaj nepreklicno konec, državni zbor je sinoči na predlog vlade sprejel spremembe zakonodaje na tem področju.

Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, državni sekretar za to področje pa je Franc Kangler, je v usklajevanje med ministrstvi posredovalo predlog sprememb zakona o prijavi prebivališča. Temeljni cilj predloga, ki ga mora potrditi še državni zbor, je stopiti na prste fiktivnim prijavam prebivališč – tudi s preverjanjem, koliko oseb že stanuje na nekem naslovu in ali ta prostorsko omogoča prebivanje tolikšnega števila oseb.

Spremembe predvidevajo ponovno uvedbo krajevne pristojnosti posamezne upravne enote, ki bo pripomogla k večji prepoznavnosti fiktivnih prijav in k prenehanju izvajanja navidezno neenotne prakse upravnih enot. Zdaj je namreč veljalo, da so posamezniki prebivališča lahko prijavljali na kateri koli upravni enoti v Sloveniji.

S spremembami namerava vlada uvesti površinske standarde za število prijavljenih glede na velikost uporabne površine stanovanja oziroma stanovanjskega objekta. Poenostaviti namerava postopek preverjanja resničnosti prijave. Upravna enota bo tako ob prijavi prebivališča dolžna preveriti podatek o namembnosti objekta, njegovi uporabni površini in številu že prijavljenih posameznikov na tem naslovu. Če bo ugotovila, da naslov, na katerega se posameznik želi prijaviti, nima stanovanjske namembnosti ali ima premajhno kvadraturo glede na število že prijavljenih, bo lahko prijavo prebivališča zavrnila.

S spremembami želi vlada ustrezneje urediti tudi postopek prijave prebivališča otroka in jasneje opredeliti obveznost prijave začasnega prebivališča za tujca. Jasneje naj bi razmejili postopek ugotavljanja stalnega prebivališča in predhodne aktivnosti obveščanja o obveznosti izpolnjevanja prijavne dolžnosti. S predlogom se obenem razširja nabor dokazil o pravici do prebivanja posameznika na naslovu, ki se prijavlja.

Spomnimo. Ministrstvo za notranje zadeve se je priprave sprememb zakona lotilo potem, ko je premier Janez Janša na septembrski seji državnega zbora opozoril na številne primere fiktivnih prijav prebivališč v Upravni enoti Maribor. Ta je v poznejši interni reviziji sum fiktivnih prijav ugotovila na 27 naslovih, zato so v 1047 primerih začeli postopek ugotavljanja stanja.

V pregledih so ugotovili, da je šlo marsikaj narobe tudi pri delu nekaterih upravnih enot. Tako je iz gradiva ministrstva razvidno, da nekaterim večje število oseb na posameznem naslovu ni uspelo prijaviti, so pa potem to storili na drugi upravni enoti.

Za Maribor spomnimo, da so v nadzoru za enega od naslovov ugotovili, da je na 97,6 kvadratnega metra stanovanjske površine prijavljenih 62 oseb, na drugem spornem naslovu pa so ugotovili, da je na 99 kvadratnih metrih prijavljenih 157 oseb.

Hkrati so mariborski kriminalisti nedavno zaključili večmesečno kriminalistično preiskavo kaznivih dejanj s področja gospodarstva in s področja začasnih prijav tujcev. Pri tem so opravili več hišnih preiskav na različnih naslovih v Mariboru in okolici ter ugotovili, da je odgovorna oseba podjetja, ob pomoči dveh njenih družinskih članov, na treh različnih naslovih v okolici Maribora, vse od leta 2018 dalje lažno prijavila na začasno prebivanje večje število tujcev oz. državljanov tretjih držav (BiH, Kosova, Srbije …).

Osumljena je upravni enoti prijavila 103 začasna bivališča tujcev, kriminalisti pa so ugotovili, da prijavljeni tujci nikoli niso začasno prebivali na prej omenjenih treh naslovih, svojo ”začasno prijavo” pa so plačevali. Osumljena je pristala v priporu.

Nadalje spomnimo na primer zakoncev Galunič iz Šentilja, ki sta v svoji hiši od 1. januarja 2015 do 21. februarja 2018 fiktivno začasno prijavila kar 545 oseb. To je policija že razčistila, v to je bila vpeta Upravna enota Pesnica.

Stvari se torej premikajo, po novem bo marsikaj drugače.

M. P.