Hoče: Na območju Magne še nova ulica

Magna v Hočah, sredi najboljših polj. (vir: Twitter)

Člani hoškega občinskega sveta so na tretji korespondenčni (dopisni) seji, ki je bila 20. februarja, glasovali o treh županovih predlogih. Odločali so o imenovanju odgovornega urednika občinskega glasila Utrinki in imenovanju dveh članov uredniškega odbora. Za odgovornega urednika je župan predlagal Aleša Andloviča, za članici uredniškega odbora pa Majdo Strašek Januš in Zdenko Gajzer.

Zanimiv je tudi predlog tretjega sklepa. To pa je, da na območju občine, v naselju Orehova vas, potrdijo ime za novo ulico. Ta se imenuje Cesta Janeza Puha.

Ulica se v križišču od Letališke ceste levo usmeri proti severu do meje naselja Slivnica pri Mariboru, kjer se zaključi. Gre za območje gradnje nove proizvodne cone Magna.

Občina je predlagala ime Puhova cesta, vendar so od Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen prejeli zahtevo, da je ulično ime Cesta Janeza Puha in ne Puhova cesta.

Kdo je bil Janez Puh?

Slovenski izumitelj, inženir, poslovnež, tovarnar in proizvajalec vozil. 27. junija 1862 se je rodil v Sakušaku pri Juršincih v Slovenskih goricah. Umrl je 19. julija 1914, v Zagrebu, pokopan je v Gradcu, kjer se je tudi za stalno naselil.

Enorazredno osnovno šolo je obiskoval v Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. V Rotmanu pri Kranerju se je pri dvanajstih letih začel učiti za ključavničarja, nato je uk nadaljeval na Ptuju in v Mariboru. Učno dobo je končal pri mojstru Ceršaku v Radgoni. Odšel je na strokovno izpopolnjevanje po svetu, pot ga je prek Dunaja vodila v Nemčijo.

Zgradil je motocikel, vzporedno s proizvodnjo motociklov pa se je začel ukvarjati z razvojem avtomobila in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med 1. svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.

Puhova tovarna v Gradcu, ki je postal del Avstrije, je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko. Tovarna se je razvijala tudi po njegovi smrti, 10. maja 1935 pa so jo združili v koncern Steyr-Daimler-Puch Werke A. C. s sedežem na Dunaju.

M. P.