Minimalna mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času, je od 1. januarja dalje 940,58 evra bruto, kar je 671,03 evra neto. Minimalna plača se je tako zvišala za 53,95 evra bruto oziroma 45,32 evra neto. K temu morajo v podjetjih in ustanovah po novem dodati še različne dodatke.
Doslej veljavna minimalna plača je bila 886,63 evra bruto oziroma 625,71 evra neto. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
Dodatki, ki jih morajo delodajalci po novem obvezno dodati k znesku minimalne plače:
- del plače za delovno uspešnost,
- plačilo za poslovno uspešnost,
- dodatek za delovno dobo,
- dodatki za posebne pogoje dela (izmensko delo, popoldansko in nočno delo, terensko delo),
- dodatek za delo v nedeljo,
- dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.
Ob dvigu minimalne plače se plače ostalih ne bodo samodejno povečale, kakor to nekateri zmotno menijo.
Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, je pred časom v intervjuju za tednik Demokracija povedal. “Država bo določila 1. tarifni razred najnižjih osnovnih plač po vseh kolektivnih pogodbah. Panožne kolektivne pogodbe, ki so doslej postavljale minimalni standard plačne politike, bodo tako izgubile ves pomen in vlogo.
Povišanja plač posameznim zaposlenim pa bodo zaradi nove definicije minimalne plače porušila tudi razmerja med ostalimi plačami. Povzročila bodo uravnilovko.
Sedanjih prvih pet oziroma šest tarifnih razredov se bo združilo v en tarifni razred, v treh kolektivnih pogodbah dejavnosti pa celo vseh 9 tarifnih razredov.”
Kot primer je Smole izpostavil še naslednje: “Zaposlenemu, ki ima 30 let delovne dobe, se plača poveča za 15 odstotkov. Za vsakih 10 let po pet odstotkov. Njegova plača se bo po novem zakonu takoj zvišala nad plačo vseh njegovih predpostavljenih.”
M. P.
